še sem....

[nataly]

Zdi se mi, da to kar imam za povedati najbolj sodi v črno luknjo. Pravzaprav si želim, da tam ostane in se nikdar več ne vrne. če pa se že bo, vem kako bom odreagirala. ali pa tudi ne.

Torej.

sem storila tisto, kar človek nikoli ne sme. položiti roke nase. dejstvo, da sem nekaj takega poskusila, preživela - celo brez posledic...no ne vem.

zavedam se vseh posledic. vedno sem se jih. tudi v trenutku zaužitja tablet. s prekinitvijo življenjskega toka ne bi rešila ničesar. mogoče samo začasno.

toda očitno nisem tako zelo močna, kakor sem mislila da sem. niti trdna, niti dovolj samozavestna.

trenutek slabosti...telesa, duha...kaj pa vem in smo tam.

golatamo tablete in ravnodušno opazujemo kako nas zapušča moč. energija.

ter črpanje želodca. opazovanje vsebine. opazovanje zgroženosti na obrazu zdravniških delavcev.

mlada, lepa, pametna, zdrava...v življenju ima vse...zakaj?

zakaj?

odpeljali so me v sobo. sobo umirajočih. ob pogledu na nemočno ležeče ženske, ki so se borile za vsak vdih me je nenadoma obšlo.

ponižnost. kje sem jo izgubila? kdo sem jaz, da bom jemala tisto, kar so mi drugi položili v zibko.

napuh. največji izmed grehov. zagledanost v lastno nesrečo. poveličevanje same sebe...vse to.

občutila sem skoraj radost.

še imam možnost. še sem tu.

če sem včasih mislila, da moraš imeti za kaj takega pogum, zdaj vem da temu ni tako. nobenega poguma nisem občutila. kvečjemu žalost in nemoč. jezo in bes. strah...poguma pa prav gotovo ne.

skoraj z veseljem sem goltala zdravila, ki mi jih je prinesla sestra. se celo šalila s predstojnikom oddelka, ki ni mogel niti sanjati vzroka za mojo spremenjeno vedenje.

naslednji dan me je ponovno pregledal. in ponovno je sledilo večno vprašanje. zakaj? je bilo vredno? na telesu lahko ostanjejo posledice, čeprav mislim, da ne bodo, tudi na psihi...

moj odgovor ga je nedvomno presenetil. rekla sem:tudi Ani Karenini je v hipu, ko je položila glavo na tire postalo žal. samo časa ji je zmanjkalo. meni ga ni.

ne, ne bom več poskušala.

mogoče mi je to neke vrste šola. izkušnja, ki sem jo morala spoznati. sem zabredla predaleč in se zdaj lahko vrnem? začnem znova?

kakor koli že, tu sem. še vedno.

naj za nekaj časa tudi tako ostane!

 

 

 

 

natalija

[pokowc]

mej se rada.

ceni svoj uspeh,pa tut če ni odobren javno z aplavzom

 

pokowc

[daisy]

Sem se zadržala, ker smo rekli, da ne bomo komentirali črne luknje. Ko pa jo je že Pokowc, naj napišem še jazt,kar močno čutim:

Nataly, zavedaj se, da si napravila zase (pa še morda za marsikoga, ki bo tole bral že "na meji tistega") - nekaj čudovitega, ko si izbrala življenje. Občudujem te! Ko sem tole brala, sem bila prav vesela, kako lahko nekdo tako razmišlja! Spoštuj in ceni se zaradi svoje odločitve!

 

daisy

[Marsa]

Nataly - jaz pa sem bila žalostna, ko sem tole prebrala...

Namreč - kako nisem poštekala, ko si pa jasno govorila?

A vedno se zanesem na zdrav razum pri človeku - in tako se bom tudi zdaj.

Še sreča, da je prevladal pri tebi!!!

Želim ti tebe.

 

Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[teja]

Natalija, tudi jaz ne morem mimo, ne da bi ti napisala par besed. Sem brskala po tvojih objavah. Zdaj si se rodila že tretjič. V življenju potrebujemo različne izkušnje.Zdaj pa si končno zabij v glavo, da zate pot še ni končana in res energijo porabi zase. Razumeš, zase. Gor te čuva tvoj angelček in nikoli naj ti ne bo tako hudo, da ga ne bi mogla prosit za pomoč. In vedno ti bo pomagal.

Imej se brezmejno rada in tukaj nas je tudi nekaj, ki te imamo radi, kajti potrebuheš ljubezan in sprejemanje.

[andrej]

Ko ti bo najtežje, se spomni Bog mi je dal še eno možnost, zdim se mu vredna še ene možnosti. To pa ni kar tako. Imej se rada kot te ima rad Bog.

 

andrej

[nataly]

Hvala vsem za vspodbudne besede.

čeprav ne jočem pogosto, sem se tokrat razjokala. pa ne da bi se smilila sama sebi. preprosto ginjena sem bila.

Vem, da sem se prav odločila. vedno znova spoznavam, kaj vse bi zavrgla. vendar me je rahlo izdalo telo, hitro se utrudim, padla mi je koncetracija...bo še že. očitno se mi maščuje, za grdo ravnanje z njim.

še neka misel mi roji po glavi, ki jo moram zapisati. namreč - in mislim, ne le mislim, kar vztrajam pri tem, da so vsi "potencialni" samomorilci v tistem kritičnem trenutku, hudirjevo sebični.

sama sem preprosto hotela narediti konec. neki situaciji,položaju, čustvom...iz katere nisem videla drugega izhoda kakor smrt.

niti pomislila nisem na tiste, ki bi jih pustila za sabo.

še enkrat. sebičnost.

pa sem mislila, da sem se tega negativnega čustva že rešila...

ja, res sem sebična. uničala - ali pa vsaj spremenila sem življenje najmanj dvema človekoma, ki sem ju imela rada...

za moja dejanja ni opravičila.

aha, še to. Marsa, nikar ne bodi žalostna glede mene. pač ne moreš biti odgovorna za vse ljudi, ki kakor koli zaidejo na lunin net.

in dejstvo, ki resnično bode v oči...tudi sama mislim, da sem se že v tretje rodila.

prvič 23,11,

drugič 11,11

tretjič 01,07.

čeprav bi tudi vedno lahko umrla...mar ne?

 

 

 

natalija

[Marsa]

Nataly - zdaj vsaj VEŠ - kako vredno je živeti. Očitno si pač rabila tako drastičen način, da si to doumela.

 

(Imela sem prijatelja, ki pa ni bil take sreče kot ti - delal je samomor in so ga rešili. kasneje je bil dolgo v komi. Zbudil se je iz kome. Potem pa njegovo srce ni zdržalo pritiska in ga je v bistvu zadela kap. Ko je bil že čisto okej. Tako da - s tem se ni za hecat.

vendar zdaj lahko vidiš, da te je imel "Bog" še prav posebno rad.

 

Prosim, če si nekaj prebereš:

 

Predstavljaj si, da si ti ta oseba...

 

Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[Volk K.L.]

Draga Nataly!

Po vsem tem, si se odlocila ziveti. Ziveti naprej. To je to. Ziveti! Rad imam zivljenje, rad vidim kaj se mi dogaja v zivljenju, negativno in pozitivno. Hm raje pozitivno :-). Zivljenje samo je resevanje problemov, preskakovanje ovir in tega se nerad spomnim. Vmes pa se ti zgodi veliko, veliko lepega. Vmes vidim veliko barv in to se mi vtisne v spomin. Zato rad zivim, zato ljudje radi zivimo. Zelim ti, da zivljenje vidis v vseh barvah. Mislim da jih ze vidis.

 

KL

[nataly]

nekako sem odlašala s tem.

z zahvalo. za vse pozitivne in dobre misli, ki so mi bile namenjene.

nekako sem jih kar čutila...in se lažje spoprijela sama s sabo.

 

 

natalija

[Cat]

Nataly, nikoli si ne smeš očitati ničesar!

Morda si rabila drastično spremembo, šok.

Sigurno si čudovita oseba!

Lepo se imej!

[Tjazy]

Igrico zakljuciva.. 19.08.2070.. do takrat pa uzivaj v zivljenju.. ker po tem datumu zacneva novo..

 

Tjazy

[nataly]

Ti Tjazy si preprosto neverjeten....kar v smeh si me spravil...

ampak hvala.

imaš prav.

tako kot vsi ostali. uživat je treba. vsaki slehrni dan, uro, minuto

pa saj sem to vedno vedela. samo....pridejo taki časi...

pozdrav vsem

 

 

natalija

[pokowc]

... pa ne smemo se prepuščati takim časom, no ......

mi živimo.

dihamo kisik.

 

pokowc

[Volk K.L.]

Da pa še nekaj si pozabil pokowc, ne vdihavamo samo kisik, vdihavamo še kakšen dioksid vseh vrst, pa kobalt, in ostale težke metale v zraku. Saj veš onesnaženje icon_smile_big.gif.

[nataly]

.....da o smogu in megli niti ne govorimo.....

 

natalija